sreda, 6. november 2013

KLICANJE DUHOV / SLEEPOVER

Bila je Plošča za klicanje duhov. Jan je bil takoj za to da jo preizkusimo. Postavili smo sveče in ugasnili luči.
bilo je grozno. nato smo prebrali priložena navodila, ter pričeli. Izgovarjali smo neke čudne besede, ki sploh niso imele smisla.Naenkrat se je puščica začela premikati in morali smo začeti postavljati vprašanja.

"kako ti je ime?"
"M-A-R-T-I-N"
"si umrl naravne smrti?"
"N-E"
"te je kdo umoril?"
"J-A"
"je bil umor krut?"
"J-A"
"si na tem svetu ostal zaradi maščevanja?"
"J-A"
"komu se boš maščeval?"
"T-I-S-T-E-M-U  K-I  M-E  P-R-V-I  P-R-I-K-L-I-Č-E"
"smo to mi?"
"J-A"

Ugasnile so sveče, in takrat nas  je postalo strah. Jan je vstal ter prižgal luč... pozabili smo preklicati krog.
Ponoči ni nihče upal spati v svoji sobi, zato smo šli v Davidovo... Spala sem na sredini ker me je bilo najbolj strah, nismo vedeli kaj naj storimo. Naj povemo Sanji ali Matjažu... naj sami to rešimo... naj poiščemo kakšno drugo pomoč... Pogovarjali smo se o vseh možnostih in odločili smo se da bomo videli kaj bo, če bo hudo bomo pač morali povedati Sanji in Matjažu. Kar naenkrat je nekaj skočilo na posteljo. Vsi smo se ustrašili a na koncu je bil je Snoopy (naš pes). Toda to ni bilo vse. Kmalu je padla knjiga s police in takrat smo se stiskali drug k drugemu in jaz sem seveda skoraj jokala. Komaj smo zaspali.............

Zjutraj smo se zbudili in na hitro oblekli, ker smo si zaspali. V šolo nas je peljal Matjaž.
Vsi smo prišli v šolo čisto pretreseni in nismo verjeli kaj se je včeraj zgodilo. Austin je pritekel k meni in me objel. Objel me je Tudi Žiga in nato Lan, ki me je spet prijel za rit... tokrat nisem imega nič proti ker sem bila preveč zaposlena z razmišljanjem kaj bom storila... Lan opazil da nekaj ni vredu. "kaj je narobe?"
čutila sem da mu lahko zaupam... a sem vseeno najprej pogledala Jana in Davida, ki sta mi prikimala da mu lahko povem... Zvlekla sem ga nekam na samo ter mu vse razložila. Ni mogel verjeti... Takrat sem zajokala in objel me je a tokrat je vedel da ni primeren trenutek da me prime... zato tega ni storil. Austin je izgledal žalosten ker njemu nisem povedala. Ta čas pa sta fanta povedala Žigecu in Austinu... Jan je dobil idejo da bi naredili sleepover in vsi smo bili za. po pouku so vsak poklicali svoje starše in vsi so se strinjali, tudi Sanja in Matjaž. Mame so pripeljale vse tri do naše hiše. Ker je v petek bil nek praznik, ni bilo pouka in zato so lahko ostali do nedelje. Kopali smo se v bazenu za hišo, ki je imel ogrevano vodo, se zafrkavali, bili na omeglu, igrali resnica ali izziv, gledali grozljivke... nato je bila večerja. Po večerji smo se šli stuširati... fantje so šli prvi... In ja, vsi so spali v spodnjicah in imeli sikspeke*__* I'm a lucky girl:$
Nato sem bila na vrsti jaz... Uživala sem pod toplo vodo, ko je kar naenkrat ugasnila luč. postalo me je strah in skočila sem izpod tuša ter se ovila v brisačo. V joku sem stekla v Janovo sobo, kjer so bili fantje. Austin me je močno objel ter vsi so me vprašali kaj je narobe. Povedala sem jim da je kar naenkrat ugasnila luč.
Vsi so se čudili, saj elektrike ni zmanjkalo...  komaj sem govorila, zeblo me je ker sem bila samo v brisači.
David je šel zraven mene v mojo sobo da sem se lahko preoblekla (seveda je gledal stran)... Jaz sem imela oblečeno to:
Kmalu smo šli spat, čeprav me je bilo zelo strah. Vsi smo spali na tleh v Janovi sobi, ker je imel največ prostora. spali iz leve proti desni: David, Jan, Austin, jaz, Lan in Žiga. Sredi noči me je Lan objel okoli pasu... ker me je bilo tako zelo strah, seveda nisem imela nič proti, ker sem vedela da je bilo samo prijateljsko. slišala sem da nekaj ropota. ker ni milo mrzlo, sem bila napol odkrit in Austin, ki sem ga zbudila ker me je bilo strah, je videl, da me je Lan objel... ker se je videlo da je žalostno pogledal, sem zbudila tudi Lana. Vsi smo slišali da je nekaj na podstrešju zelo ropotalo, zato so se zbudili še ostali. Bilo nas je strah. Nato me je Austin objel... Bil je tisti filing... asfghjkl*_______*<33
Ropotanje se je vedno bolj bližalo sobi... bila je tema, a si nihče ni upal iti prižgati luči zato smo se le stiskali.
Zvok se je vedno bolj približeval vratom, bilo je grozno, zvok je bil že čisto pri vratih.............................

Ni komentarjev:

Objavite komentar