ponedeljek, 4. november 2013

NOVO MESTO, NOVA DRUŽINA, NOVA ŠOLA, NOVI PRIJATELJI, NOVE SIMPATIJE.........

Vstopila sem v sobo... Nikjer nobene omare... Začudeno sem pogledala po celi sobi ter našla neka vrata... Stekla sem do njih ter jih odprla. Skoraj bi me kap ko sem zagledala ter se zavedala da je to dejansko moja omara. Bila je božanska. A  takoj sem opazila da nekaj ni bilo prav. V njej je bilo polno novih ter modnih oblačil. Takrat je vstopila Sanja in vprašala sem jo kaj ta oblačila delajo tukaj.
"To so tvoja nova oblačila, saj veš da rada zapravljam denar" Mi je odvrnila s sladkim nasmehom.
"reees? Sanja, najbolša teta na svetu siii" sem navdušeno rekla ter jo objela...
nova garderoba :                                                poiskala sem še nekaj prostora v kotu za stara oblačila:

In priznam, bilo  mi je zeloooo všeč... mislim da sem imela več oblačil kot celo naše mesto skupaj.
Kmalu je bila večerja... Bila je res svečana. Po večerji pa sem si pripravila vročo kopel v novi kopalnici ki je bila tako razkošna in velika da si se notri lahko še izgubil.
MOJA KOPEL


NOVA KOPALNICA










Med kopeljo sem razmišljala kaj bo z mojim življenjem sedaj, brez najboljših prijateljev. Saj sem živela v novem veliko večjem mestu, kjer je bilo veliko več možnosti za izobrazbo, kot prej. Vedno sem želela uspeti v modi. Mama je vedno pravila da sem nadarjena, ker sem nekaj oblek že narisala. Hotela sem jih tudi sešiti a nikoli nisem našla pravega materiala. Stopila sem ven ter se obrisala in se oblekla v pižamo...
Matjaž in Sanja naju z Davidom še nista vpisala v šolo. Sanja je predlagala da se letos šolava kar doma, ker ve da nama ni bilo lahko izgubiti obeh staršev. Naslednje leto pa jaz tako ali tako grem v 1. letnik in predlagala je naj grem v gimnazijo, kjer bom imela več časa za premislek... V gimnazijo bo hodil tudi Jan, zato mi bo lažje, ker bo moj sošolec............................
BILA JE TAKŠNA

Minil je en teden in prišel dan pogreba. Nisem našla nobene črne obleke ki bi bila primerna za pogreb zato mi je eno posodila Sanja...









Seveda smo tam bili prvi... Vsi  smo jokali kot dež in z Davidom ter Janom smo se celi čas objemali.
Kmalu so vsi začeli prihajati ter nam izrekati sožalje. Z Davidom sva komaj stala, bilo nama je hudo ter naju stiskalo pri srcu. Prišli so tudi Žanovi... naj prej sem objela Nika in nato Žana in nevem zakaj ampak nisem hotela da me spusti... in me tudi ni.
Bil je že večer ko smo prišli nazaj. Bila sem zelo utrujena in moje oči so bile reče od jokanja... Šla sem pod tuš in nato naravnost spat, tako a sem izpustila večerjo.........................................

Ni komentarjev:

Objavite komentar